Andrej Rot: Svoboda ali sanje

Andrej Rot je znani urednik, esejist, filozof in vsestranski kultruni delavec. Rodil se je v Buenos Airesu, kjer je končal študij filozofije. V Argentini je poučeval, bil aktiven med Slovenci na kulturnem področju. Dobro desetletje je deloval pri Slovenski kultruni akciji najprej kot njen tajnik, pozneje kot predsednik. Pred osamosvojitvijo se je z družino preselil v Slovenijo, kjer je prevzel organizacijo novega časnika Slovenca in bil nekaj mesecev njegov glavni urednik. Deloval je pri Svetovnem slovenskem kongresu, od 1993 je bil 10 let glavni urednik Radia Slovenija oziroma direktor radijskih programov RTVS. Svoje prispevke je objavljal v raznih časopisih in revijah, tako v zdomskih kot tudi v domovini. Izdal je več lastnih knjig, med drugim Republiko duhov, V obljubljeni deželim ki govori o njegovi ne prav lahki izkušnji repatriiranca, in druge. Uredil je tudi knjigo Bojevnika za svobodo in slovenstvo. France Dolinar in Ruda Jurčec. Epistolae 1947-1975 in napisal spremno študijo zanjo. Knjiga prinaša dragoceno gradivo iz življenja povojne politične emigracije. Na slovenski televiziji je bil med avtorji serije Pričevanja o zvestobi in še nekaterih drugih dokumentarnih filmov.

V pričujoči knjigi s pomenljivim naslovom Svoboda ali sanje avtor govori o perečem problemu zasvojenosti današnjega človeka. V iskanju sreče se človek pogosto ujame v krog ponavljanja nekih dejanj. V hedonistični dobi, v kateri se prekrivata stavrnost in virtualnost, so možnosti, da zapademo v odvisnost, ne le rezultat družbenega življenja, ampak tudi posledica ideologije postmoderne družbe. Izgubljanje upanja, zaničevanje utopij, poveličevanje virtualnosti, nihilistični temelji bivanja itd. – vse to vodi v družbeni in osebni eksapizem, posledično pa v najrazličnejše odvisnosti. Ti begi, predvsem pa odvisnosti lahko postanejo paradigma družbe prihodnosti. To misel razvija Andrej Rot v svojem eseju Svoboda ali sanje. V ta namen analizira fenomen postomoderne družbe, njenih značilnosti in njeno razumevanje stvarnosti. Osrednja tema njegovega razpravljanja je beg pred stavrnostjo. Bega kot takega ne razume vedno kot nekja negatovnega, a kadar dobi beg smisel v samem sebi, v umiku iz stavrnosti človek trči pred eksistencialne probleme, ki jim pogosto ni kos.

Svoboda ali sanje bi lahko nosilo podnaslov Eksapizem v hedonistični družbi in postomoderno razumevanje stvarnosti ali alternativa brezizhodnosti? Avtro strne eno svojih spoznanj v ugotovitev: »Zavedanje dejstva, kako hitro lahko zaide človek v slepo ulico, me je nagovarjalo, da sem se posvetil opazovanju vseh mogočih pasti in branju izkušenj, ki so si jih pridobili drugi. Naloga še zdaleč ni končana, njena narava je prav v tem, da ni nikoli opravljena.«