Ciril Bergles: Čas darovanja

Čas darovanja je deseta pesniška zbirka Cirila Berglesa. Ena od dveh datacij v njej se nanaša celo na čas slovenske osamosvojitvene vojne in videti je, da je takratno dogajanje delovalo na pesnika z močno potrebo, da bi napetosti tedanjega trenutka zajel v mero poezije. Toda kar zbirko najbolj zaznamuje, je to, da Berglesova poezija v njej bolj kot kdaj prej vsaj s ciklom Čas darovanja govori o umetniškem ustvarjanju, o naravi in porajanju pesniškega glasu in tako predstavlja svojstveno pesniško samorefleksijo. V njej je seveda še vrsta drugih tematskih prvin; a pri vseh najmočnejših pesmih zbirke dobimo vtis, da se te prvine naposled zlivajo v eno: tam namreč, kjer pesnik najgloblje prodre v živo bit stvari, kjer se duhovnemu pogledu odpira žareče izobilje notranje narave posameznih bitij, kjer besede vodnice kakor komet s svojim repom potegnejo za sabo roje zvezd ter jih uredijo v konstelacije in plejade. V takšnih konstelacijah, ki so hkrati red narave, pesnika in človeka kot osebe, spregovarja glas poezije. Čas, ki v njih teče, je čas darovanja.