Janko Prunk: Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama

Janko Prunk, rojen 1942, zgodovinar in sociolog, profesor na Ljubljanski univerzi (Fakulteta za družbene vede). Študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vključno z doktoratom. Študijsko se je izpopolnjeval na univerzi v Leipzigu (1969) na Inštitutu za evropsko zgodovino v Mainzu (1973, 1983, 1995) ter na Visoki šoli za socialne študije v Parizu (1978). Bil je štipendist Humboldtove fondacije in gostujoči profesor na univerzi v Freiburgu (1984/85 in 1994/95) in v Kölnu 1988/89.

Bil je minister v vladi Janeza Drnovška 1992/93. Objavil je številna dela iz slovenske in evropske zgodovine, doma in v tujini. Je član Inštituta za evropsko zgodovino v Mainzu in Inštituta za proučevanje evropskih integracij v Bonnu. Leta 1999 je bil odlikovan s priznanjem znanosti Republike Slovenije.

Glavna dela:

• Pot krščanskih socialistov v osvobodilno fronto slovenskega naroda, Ljubljana 1977
• Slovenski narodni program 1848 – 1945, Založba 2000, Ljubljana 1986
• Slovenski narodni vzpon. Narodna politika 1768 – 1992, Ljubljana 1992
• A Brief History of Slovenia, Ljubljana 1994, 1996, 2000
• Slowenien: Ein Abriss seiner Geschichte, Ljubljana 1996
• Kratka zgodovina Slovenije, Ljubljana 1998, 2002 Die rationalistische Zivilisation (antropološka zgodovina Evrope 1975 – 2000), Bonn 2003

Ideološki spopad med obema vojnama prinaša nekaj mojih raz­prav o tej problematiki, s katero se ukvarjam že trideset let. Problematika je zelo zanimiva, celo vznemirljiva in daje verjetno najbolj temeljno obe­le­žje svoji dobi, o čemer govore mnogi emi­nentni moderni zgodovi­narji. Mene je pritegovala mnogo let tako zelo, da sem se ji hotel po­polnoma posvetiti. Toda okoli­šči­ne (moje službeno mesto na Inštitutu za novejšo zgodovino v Lju­bljani do 1995) mi tega niso dovoljevale. Zato sem se z njo bavil le deloma vzporedno s proučevanjem slo­ven­ske zgodovine le iz svoje znanstvene radovednosti in potrebe. Le sem in tja sem med svojimi študijskimi bivanji v inozemstvu dobil prilo­žnost in čas, da se ji malo bolj posvetim. Šele v zadnjih letih na novem delov­nem mestu profesorja za občo zgodovino na Fakulteti za družbe­ne vede pa se z njo lahko ukvarjam bolj temeljito. Za po­na­tis štirih svojih razprav o tej problematiki, ki so nastale v razponu tridesetih let, sem se odločil ob spoznanju potreb po tej literaturi med študenti zgodovine in družbenih ved in tudi širšo izobraženo slovensko publiko, ki ima o tej problematiki na voljo le tujo prevodno literaturo.

V knjigi so združene štiri razprave: prva je poglavje Svetovne zgo­do­vine Cankarjeve založbe, ki sem ga napisal leta 1975 in pri­naša splo­šni oris svetovne zgodovine med obema vojnama. Dru­ga je Razvoj kr­ščanskega socializma v Zahodni in Srednji Evropi med obema vojna­ma, ki sem jo napisal v letih 1973-1974 in objavil kot uvod v svoji knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda leta 1977 v Ljubljani. Tretja je razprava o liberalnih in konzer­vativnih katoliških stran­kah v njihovih bojih s totalitarizmi med vojna­ma, iz leta 2001. Četrta je poglavje iz moje knjige Die Rationalistische Zivilisa­ti­on 1775-2000 (Racionalistična civilizacija), ki jo je izdal Zen­trum für europäische Integrationsforschung univerze v Bonnu le­ta 2003 v svoji seriji Discussion Papers, številka 126.

Tematika je napisana lege artis, čeprav nosi pečat svoje dobe, je ide­ološko neobremenjena in še vedno aktualna.

Bralci bodo v knjigi našli kratek splošni integralni zgodovin­ski oris omenjene dobe z elementi političnega, gospodarskega, so­cialnega in kul­­turnega razvoja. Dobili bodo poglobljen idejni in ideološki zgo­do­vinski pogled na stališča liberalizma in kon­ser­vativnih krščansko-ljud­skih strank do totalitarizmov te dobe, komunizma, fašizma in naciona­li­zma. Posebno poglobljena je idejno politična problematika dilem le­vih kristjanov v Evropi, razpetih med konservativna socialna in ide­o­lo­ška stališča Kato­li­ške cerkve in krščanskih strank in levičarsko utopijo so­ci­a­listi­čne­ga gibanja, kateremu so se najbolj radikalni krščanski so­ci­alisti priklonili, ob tem pa ohranili svoje krščansko versko in kul­turno prepričanje. Sledi razmišljanje o vrednotenju razvoja na­še racionalisti­čne evropske (zahodne) civilizacije v dobi med obema vojnama, ko se je racionalizem po eni strani v naravo­slov­nih znano­stih, tehniki in go­spodarstvu izredno povzpel, na drugi strani pa je dobil močan razmah tudi antiracionalizem in iracionalizem v filozofiji, umetnosti, ideolo­ških pogledih in sis­te­mih totalitarističnih ideologij, ki so vodile v kata­strofo druge svetovne vojne.

To zadnje najbolj novo in najbolj hipotezno poglavje objav­ljam zla­sti za bralce, ki se hočejo in morejo poglobiti v to popol­noma odprto pro­blematiko. V njem sem zapisal nekaj hipotez in ocen, ki so zelo mo­je, izhajajoče iz moje življenjske in zgodo­vinske filozofije, ute­me­ljene na nekaterih avtorjih veliko znan­stve­ne in filozofske vrednosti z ve­liko, toda ne obče sprejeto av­to­riteto. Te ocene morejo in želijo iz­zva­ti nagovore in nestri­nja­nje, ki mi lahko pomagajo v mojem nadalj­njem raziskovanju in pisanju, zlasti moje aktualne obsežnejše knjige o racio­nalistični civilizaciji.

Janko Prunk