Samo Resnik: Odpirati okna - včeraj, danes in jutri

Pogled Sama Resnika na stvarnost je drugačen. Njegov zorni kot je perspektiva, ki jo zarisuje s slovenskih vrhov, pa tudi z nižin vsakdanjosti. Z besedo ustavrja miniature ali zelo široke poglede na realnost: politično, družbeno, kulturno, zgodovinsko. Je daleč od trendovske miselnosti, zaznamovan je z odnosi iz študentovske scene in politične arene osemdesetih let, pa je tudi z vrednotami, ki jih je ta generacija gojila, a jih več ne upošteva: s solidarnostjo, svobodo, ustvarjalnostjo, kozmopolitstvom. Oblikjujejo ga izkušnje in spoznanja, zato sta vsebina in pogled na stvarnost pri njem žlahtno samosvoja.

V zbirki esejev in literarnih zapisov odkriva avtor pronicljivost in osebni slog. Je izviren in odmaknjen od različnih krogov, ki člane med seboj oblikujejo, zato je tudi presenetljiv v izvajanju in dojemanju. Morda je Resnikova lirika zaradi subjektivnosti občutij in melodij težje dostopna, zato pa sta njegovo leposlovje in njegova esejistika vzorno zgrajena, brez odvečnih besed, natančno sporočilna. Mislim, da ima prav ta zvrst, ki iz literarnega utrinka prehaja v esejistično zgrajenosti sporočila in nasprotno, v Samu Resniku izjemnega mojstra.

Besedila, ki jih oiše Samo Resnik, niso ne znanstvena, ne strokovna, ne aktivistična ne intelektualistično kritiška, niso ne leposlovno literarne niti žurnalizem. Vsega po malem in še več. Vsekakor pa je to glas, ki mu moramo odpreti vrata, da se lahko izrazi.

Zbirka esejev in pripovedi Odpirati okna je zgoščen pogled v zgodovino duha, zlasti na Slovenskem, v zadnjih dveh desetletjih.

Andrej Rot