Tone Brulc: Šepetanje škratov

Tone Brulc se je rodil leta 1927 v Hrušici pri Novem mestu. Po vojni se je z domobranci in mnogimi civilisti umaknil na Koroško. Iz Vetrinja je odšel v taborišče Servigliano v Italiji, kjer je maturiral. Nato se je kot dvajsteletnik izselil v Argentino. Tu je delal v steklarni v mestu Avellanedi. Blizu Slovenske vasi v Lanúsu pri Buenos Airesu si je v zgodnjih petdesetih postavil dom in ustvaril z ženo Lilijano Zidar družino. Sodeloval je v društvenem in kulturnem življenju slovenskih izseljencev, vendar je dolga desetletja živel povsem običajno življenje predmestnega delavca. Ves čas pa je vneto prebiral literaturo, ne samo zdomsko in iz matične domovine, pač pa tudi argentinsko, angleško, nemško, francosko in italijansko, in sicer v originalnih jezikih. V njem je sicer ves čas tlela želja po literarnem izražanju. A v tistih letih je objavil le nekaj pesmi v kastiljščini.

S pisanjem slovenske proze se je začel ukvarjati šele po upokojitvi konec sedemdesetih let. Na pobudo drugih je najprej pisal kratke prikaze in ocene knjig in jih objavljal v Glasu Slovenske kulturne akcije in reviji Meddobje. Vključil se je v delo Slovenske kulturne akcije (SKA) in bil leta 1988 izvoljen za njenega tajnika, postal je pomemben sooblikovalec Glasa SKA in revije Meddobje. Objavil je več esejev, razprav, črtic, ocen in člankov. Objavljal je tudi v drugih revijah in časopisih: v Duhovnem življenju, Taboru, Vestniku, Svobodni Sloveniji, Ameriški domovini, Celovškem Zvonu, pozneje tudi v Sloveniji v reviji Borec, Zborniku Dom in svet in glasilu Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani Slovenski svet. Večkrat je predaval v osrednji Slovenski hiši v Buenos Airesu.

Tako je leta 1984 Ob 400-letnici Dalmatinove Biblije, leta 1986 pa se je s predavanjem Nekaj opomb k najnovejšim teorijam slovenske zgodovine vključil v polemiko o izvoru Slovencev. Bil je slavnostni govornik na več slovenskih prireditvah v Buenos Airesu. Imel je intenzivno korespondenco z Lojzetom Krakarjem, Tarasom Kermaunerjem in drugimi kulturnimi delavci v Sloveniji in po svetu.

Leta 1983 je na natečaju Slovenske kulturne akcije dobil prvo nagrado za esej O vprašanju mednarodne sprave. Na literarnem natečaju SKA leta 1986 je dobil nagrado za črtice Ljudje na robu, Smrt DP-jevca in Otroci Jurija Orwella in leta 1989 za noveleto Sedem dni prahe Matica Pokljukarja v jarmičku. Poskus slovenske pikareske iz tujine.

V Trstu je bila nagrajena njegova črtica Obup, ki je izšla v Mladiki leta 1984. Leta 1993 je dobil tržaško Vstajenjsko nagrado za svojo prvo knjigo novel Vardevanje angelčka, ki je izšla istega leta v Ljubljani. Tej knjigi sta sledila romana Judeževi groši (1996) in Argentina (1997), v kateri opisuje življenje argentinskih Slovencev in ga je končal tik pred smrtjo.

Šepetanje škratov je četrta avtorjeva knjiga, v kateri pa se je posvetil povsem drugi tematiki, neobičajni za slovenske argentinske literate, namreč življenju in mitičnim izročilom domorodnih indijancev. Naslov knjige je pomenljiv Šepetanje škratov. Črtice iz argentinskih logov z dolenjskim navdihom. V teh črticah je želel Brulc združiti dvoje ljudskih izročil, slovensko in indijansko, ki je v njegovi zavesti zaživelo v zanimivo in prepričljivo literarno enovitost. Brulc se je namreč po upokojitvi lotil tudi študija indijanske kulture in indijanskih jezikov aravkanščine in gvaranijščine. Teh 14 črtic iz njegove literarne ostaline priča, kako se je znal vživeti v dušo indijanskega človeka, v svet njegovih verovanj in običajev. Tako je podal verno podobo nekega sveta, ki je podobno kot svet dolenjskih bajk in pravljic umrl v vihravosti modernega življenja. Njegovo duhovno in etično sporočilo pa ima za sodobnega človeka še kako aktualen pomen. Prav v tem slednjem je posebna odlika Brulčevih črtic o argentinskih Indijancih.

Brulčevo prozo uvrščamo v socialni in psihološkirealizem, ki je bil v Argentini vse od 30-ih let 20. stoletja ena vodilnih literarnih struj. A s črticami Šepetanje škratov je ustvaril novo smer v slovenski zdomski literaturi. V slovenski svet je vnesel drugačen pogled na stvarnost, zdomsko ustvarjanje pa je bistveno popestril prav v času njegovega ugašanja.