Vanja Pegan: Čoln

Vanja Pegan se je rodil 1967 v Kopru. Napisal je dve knjigi za otroke: Citronček in Giovanin (Libris,1999) in Mesto 2000 (Libris, 2000), po njegovi literarni predlogi sta bili uprizorjeni tudi dve gledališki predstavi za otroke: Trije oslički in kozica Rozica (Gledališče Koper, 2001) ter Lučka in najlepše darilo (Gledališče Koper, 2004). Leta 2002 je izšla njegova zbirka kratkih zgodb Kopanje mornarjev v topli vodi (Libris). Objavlja v reviji Primorska srečanja in v Reviji 2000.

ČOLN

Svetloba in modrina objemata beli čoln; v tej igri življenja teče ura na zvoniku sv. Jurija, piranskega zavetnika. Pod njim so desetletja mesta, zasidranega v svoj krožni čas. Pripovedovalec ga najprej opazuje kot deček, potem pa ga spremlja kot mladenič in mož, ki na podarjenem čolnu in vsakodnevnem kratkem potovanju vedno občuti varnost; ob dotiku pomola, sonca in vode odvozlava vprašanja sveta, ki vsak dan bolj služi svojemu materialističnemu bogu.

Z morjem valovijo čustva do prijateljev ribičev in njihovega dela, ljubezen do dekleta, vzdrhtijo bolečine ob izgubi preprostih in dobrih ljudi. Spomini so zaprti v kovinski škatli, v čolnu, ob Jazu, ki stalno gleda v svet s svojimi očmi. Jaz, ki ne pristaja na vse, kar ga obdaja, na vse, kar trdijo drugi, Jaz, ki se ne pusti prepričati obrazom  z velikih plakatov reklam. Večni Deček v bonaci in tramontani meče svoj peškafondo, z živim in mrtvim Starcem, s knjigo v čolnu in v topli sobici babice iz Ljubljane. In topla pesem vabi bralca, mene in Tebe: Jaz sem ta čoln in vse, kar je v njem.

Alferija Bržan